V tujini so kolesarske steze v mestnih središčih ponekod že povsem izrinile avtomobile in ceste, tako da na cestah oziroma pločnikih namesto avtomobilov in tone pločevine kraljujejo kar pešci in kolesarji. To je tudi trend, ki se počasi dogaja pri nas, čeprav je do ustrezne infrastrukture večjih mest najbrž še daleč. Pomembno pa je, da so ljudje v velikih mestih že začeli s pridom uporabljati kolesa, saj so ugotovili, da je to najhitrejši, najlažji in tudi okoljsko najbolj sprejemljiv način premikanja po urbanih okoljih. Na podeželju je seveda še povsem drugače, pa tudi razdalje so večje, zato se večjih premikov lahko najprej nadejamo v mestih. Pločevina in osebna vozila vzamejo tudi veliko več prostora, so hrupna, pri svojem delovanju obremenjujejo okolje, voznikom pa pogosto kvarijo dobro voljo, ko obtičijo v prometnem zamašku ali neuspešno iščejo prosto parkirno mesto. Pri nas je na tem področju veliko naredila predvsem prestolnica Ljubljana, kjer kolesarstvo postaja vse bolj priljubljen način prevoza po mestu, za kar je poleg premika v mentaliteti njenih prebivalec odgovorna tudi občina in razni projekti, s katerimi so želeli spodbuditi razvoj kolesarskega prevoza.
Izposoja koles na ljubljanskih ulicah narašča
Ljubljana je za izposojo koles tudi več kakor primerna, saj je ravno prav majhna oz. velika, da lahko iz enega konca do drugega brez večjega napora ali velikih zalog kondicije prekolesarimo vse mesto. Ker je spodbud za kolesarje veliko in ker je zelo dobro organiziran tudi sistem izposoje mestnih koles Bicikelj, niti ne preseneča, da izposoja koles iz meseca v mesec narašča, svoj vrh pa gotovo dosega v najtoplejših mesecih leta. S kolesi iz sistema te izposoje se ne prevažajo samo domačini, ampak tudi turisti, saj je sistem enostaven in zelo učinkovit. Ljudje si kolo izposodijo iz več razlogov. Najpomembnejši je gotovo ta, da je v času prometnih konic s kolesom mogoče do cilja priti precej hitreje in brez stresa, kakor če sedemo za volan osebnega vozila. Ker se izposojeno kolo preprosto vrne nazaj na katerega izmed izposojališč, se ne rabimo ukvarjati z iskanjem dovolj velikega ali varnega parkirnega mesta – torej se od doma lahko odpravimo celo kasneje, kakor če bi se v mesto odpravili z avtomobilom. Izposoja je tudi poceni in pomeni manjše stroške kakor so stroški parkirnin in goriva za osebna vozila v mestu. Kolo je tudi bolj zdrava izbira, s kolesa bolje začutimo utrip mesta in se lahko kjer koli ustavimo, če nas kaj pritegne. V mestih se povečuje tudi število izposojališč in pa število koles, ki so na voljo, saj se s tem skušajo prilagajati povečanemu povpraševanju, zlasti v poletnih mesecih. Avtomobili naj bi čez nekaj let v evropskih prestolnicah in deželah, kjer ima kolesarjenje močno tradicijo (npr. Nizozemska, severne dežele, itd.), postali povsem okosteneli, zastareli in izrinjeni, na svoj račun pa naj bi prišla kolesa. Tako bo najbrž tudi pri nas čez čas kolesarjenje v službo ali v trgovino postalo vse bolj popularno in zaželeno.
Če se vseeno raje vozite z avtomobilom, preverite, kaj nudi novi Citroen C4 Picasso – več tukaj!
Na podeželju kolesarjev manj
Samopostrežni sistem izposoje koles se je, kot že omenjeno, pri nas najbolje prijel v Ljubljani, je pa res, da so se na ljubljanski občini z raznimi projekti izredno trudili v smeri razvijanja kulture kolesarstva in tako želeli spodbuditi vsakodnevno kolesarjenje ljudi na delo, do šole, v vrtce, po opravkih, itd. Presenetljiv je tudi podatek, da naj bi prebivalci našega glavnega mesta kar 13 % vseh svojih poti po opravkih opravili s kolesom. V prihodnje je seveda želja, da bi se ta delež še povečal.
Na podeželju je koles in kolesarjev seveda razumljivo manj – manjša naselja in mesta se ne soočajo s tolikšnimi težavami s parkirišči, gnečami, ipd., po drugi strani pa so razdalje na podeželju pogosto prevelike, da bi jih bilo mogoče premostiti samo s krajšimi kolesarskimi vožnjami. Kljub temu se številna manjša in nekoliko večja mesta pri nas trudijo z raznimi projekti, pri obnovah cest pa vse bolj pazijo tudi na to, da poskrbijo za urejene kolesarske steze. Če bomo v prihodnje želeli ostati zelen biser sredi Evrope, bomo gotovo vse več pozornosti morali namenjati ravno trajnostni in ekološko usmerjeni mobilnosti.
Preverite tudi, ali lahko z vozniškim izpitom B kategorije vozite kombi!