Dolgo časa smo bili vsi pri naši družini navajeni na uporabljanje lastnega avtomobila. To je bilo včasih tudi lažje izvedljivo, saj so bili delavniki lažje uskladljivi, pa tudi z majhnimi otroci je bilo manj izvenšolskih in popoldanskih aktivnosti, na katere jih je bilo potrebno voziti. Z leti se je to spremenilo. Mož je zamenjal službo in delavnik od 7ih do 3eh zamenjal s evropskim delavnikom od 9ih do 5ih popoldan. Moj delavnik se medtem ni bistveno spremenil – še vedno sem delala nekje med 7.30 in 15.30 uro, kar mi je ustrezalo, saj sem lahko popoldne poskrbela tudi za otroke, ki sem jih prevzela iz vrtca oziroma šole. Toda, z možem sva kljub usklajevanju urnikov hitro prišla do ugotovitve, da bo potrebno nekaj spremeniti. Dilema je bila: nov avto ali drugi načini prevoza?
Avtobusni prevoz in kolo
Ker je nov avto, tudi če kupiš rabljenega, velik finančni zalogaj, še večji finančni zalogaj pa je nato njegovo vzdrževanje, sva se za začetek z možem odločila, da bova poskusila svoje raznolike urnike uskladiti tako, da bomo kot družina več začeli uporabljati javni promet in druge alternativne oblike prevoza. Sama sem velika ljubiteljica kolesa, zato sem hitro brez težav iz avta presedlala na kolo. Na ta način sem vsako jutro na poti v službo in nato popoldan na poti domov še nekaj naredila za svoje zdravje, hkrati pa sem se skoraj vsakodnevno izognila prometni gneči in slabi volji. Še bolj je bil nad mojo odločitvijo navdušen najmlajši sin, po katerega sem s kolesom hodila v vrtec. Užival je v teh vožnjah domov, tako da sem kolo zares veliko uporabljala in avtomobila sploh nisem pogrešala. Šele jeseni, ko se je vreme zares poslabšalo in je postalo vetrovno, mrzlo in deževno, sem se odločila, da kolo zamenja avtobusni javni prevoz.
Na avtobusni prevoz sem se brez težav navadila. Prav tako so se avtobusa hitro navadili tudi otroci, ki so se z njim vozili vsako jutro v šolo in vsak dan po šoli domov. Na popoldanske dejavnosti sva jih z možem še vedno vozila z avtomobilom, saj je bilo to lažje iz logističnega vidika. Pri avtobusnem prevozu se je v bistvu potrebno navaditi samo na vozni red. Tega sem se v roku enega meseca tako navadila, da sem odhode in prihode avtobusov na naši redni liniji vedela tako rekoč na pamet. Vozni redi se sicer od časa do časa tudi spremenijo, pa tudi v času počitnic so običajno nekoliko drugačni (manj linij), ampak sicer pa je ta sistem običajno zelo dobro utečen. Glede na to, da sem z avtobusi potovala vsaj 3 do 4 mesece na leto, vsak dan, lahko rečem, da se z zamudami ali napačnimi voznimi redi nisem srečevala. Ljudje na splošno raje izberejo avto, ne da bi prej sploh poizkusili, kako enostavno in hitro je mogoče na cilj priti tudi z avtobusom. Meni je tak način prevoza bolj všeč, saj se avtobusi lahko hitreje izognejo prometnim zamaškom, pa tudi redko na ta način v službi zamudiš. Da ne omenjam, da avtobusa pred službo ne rabiš parkirati in tako z iskanjem parkirišča izgubljati nepotrebne minute. Skratka, avtobusni prevoz je lahko zelo učinkovit, enostaven in za potnika pomeni predvsem manj skrbi.
Vas morda poleg voznih redov in javnega prometa zanima tudi najem avtobusa?
Preberite si tudi o Citroenovih sistemih za pomoč pri vožnji – več!